V šotoru je bila taka tišina, da so se vsi zgrozili nad zavijanjem vetra in udarjanjem neurnih sunkov ob jadrovino. Tisti trije, ki so si bili tako podobni, so se spogledali, samo enkrat, potem so se vsi kot na ukaz zastrmeli k loputi, koder se morata zdaj zdaj vrniti in. In vendar - zaradi tistega edinega pogleda, ki so ga izmenjali med seboj, je bilo ves čas po tistem, kakor da se držijo za roko.