Vendar jim je strah pred zasledovalci, ki so ga vsi enako čutili v sebi, čeprav ga niti eden ne bi priznal ne sebi ne drugim, ta strah jim je vsem vtiskal isti pečat, kajti v njem je utripala nagonska, otroška groza pred dežjem, ki jih bo oviral na begu, pred mrazom, ki prodira mednje skozi sleherno špranjico v šotoru, pred nočjo, ki vse okoli njih spreminja v strahotne spake.
Nekaj jih je sedelo tik za steno šotora; bili so nemi in prestrašeni, toda zravnani in dostojanstveni. Tiho so zrli predse in čakali.