Izza reže kuhinjskih vrat sta zdaj gledali dve glavi: oče in mama sta se nemo zasrepela v hrbet, potem sta se začudeno spogledala in se brez besede znova zatopila v Müllerjevo ob zidu slonečo postavo.
Mama je spet hotela nekaj reči, toda oče si je naglo pritisnil kazalec na ustnice. In spet sta gledala, gledala kot prikovana, in prav tako sem gledala, s svoje postojanke na pragu, tudi jaz.