Lepi poročnik je z mirnim, a tisti hip docela praznim in neverjetno postaranim obrazom segel na bok po pištolo. Guggen se je nehal pijano zibati, brž ko je opazil, kaj dela poročnik, in polkovnikov obraz je bil spačen od negodujočega strahu.
Tako tiho je bilo, da sem zaznavala samo utripe svojega srca.