nova beseda iz Slovenije

Gitica Jakopin: Devet fantov in eno dekle, poved v sobesedilu:

Glavo je nagnil nazaj in se tako smejal, da mu je vzelo sapo in se je z veselo nakremženim obrazom in s smehom v grlu sam zagozdil v sebi. Hotel je še nekaj reči, a potem ko so se najine oči srečale, je ta namen, če ga je že imel, nenadoma opustil, kajti odsotno sem ga ošinila in preletela še omizje.

Najprej sem pogledala polkovnika in zdrznila sem se, ko sem spoznala, da me gleda z istim tujim podtonom nečesa nerazumljivega, nečloveškega na obrazu in v drži glave kakor takrat v njegovi sobi; gospa se je, še zmeraj s cigareto med ustnicami in z dolgim kljunom pepela na koncu, tako strahotno mrščila, da se mi je zdelo, kakor da so je same gube - gube namesto las, čelo ena sama guba, lica njiva, vsa razdejana in razkopana, ustnice tenka, tenka črta, oči sive, mrtve reže; lepi poročnik se je smehljal, a tega smeha me je bilo le še bolj groza kot polkovnikovega obraza ali Adelinih gub - smehljal se je s tako ledeno, pretehtano dokončnostjo v izrazu, da sem otrpnila in se kot po tolažbo obrnila k Maji.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA