Desni komolec je z okorno togostjo zasajal v mizo, tako da mu je brada počivala na pesti iste roke; na čelo mu je visel pramen temnih las in tak je z motnimi, negotovimi očmi strmel vame.
Samo za hipec sem ga ošinila, potem sem z enim samim pogledom zajela vse pred seboj, in tedaj sem sprevidela, kaj me je ves čas še osupljalo razen obrazov za mizo. Svečnik!