Njen obraz je bil tako ganljivo otroški in na njem je zmeraj počival tako mil izraz, da se je Pupi nehote nasmehnil, kdor jo je samo pogledal. Postave je bila drobcene, a dovršeno skladne, in opazila sem, da je bilo vse, kar je imela na sebi, zmeraj iz najdražjega blaga; in vedno je nosila čevlje iz mehkega, prožnega usnja nenavadnih barv, rožnate, lila ali olivno zelene, kakršnih pri nas še nisem videla. Prav take je imela rokavice, vseh barv jih, je bilo in nosila jih je stalno, tako da sem se že vprašala, ali ne gre morda tudi spat v rokavicah.