Guggen je bil plešast, debel in zmeraj tako zaspan, da bi si ga bilo dosti laže predstavljati v naslanjaču s pipo in časopisom kot pa v esesovski uniformi. V družbi je večinoma molčal, pošteno zalagal, če je le kaj bilo (najraje bi vedno jedel po nemškem receptu pražen krompir) in z užitkom srkal vino. Okajen je bil skoraj vsak večer, prav pijan pa bolj redko; ob tistih redkih priložnostih je vselej izvlekel staro, že natrgano črno listnico in vsakomur z ganljivo skromnostjo pokazal sliki žene in obeh hčera.