Počasi sem se ji primikala in strmela vanjo, in od blizu sem še razločneje videla, kar sem prej samo doumevala: vsa lepota mladega in zmagoslavnega Tinkinega bitja se je prelila v in v njej zablestela z novim, zmagoslavnim sijajem. Čutila sem, da jo prvič zares vidim tako, kakršna je pri sebi morda že dolgo; pri sebi, da, za druge pa ne. Doslej ni še nikomur dovolila, da bi jo videl tako; v tem vsakdanjem, tako pomembnem pogovoru s pa ni mogla drugače, kot da se je razkrila.