Zdelo se mi je, da je bil njen nasmeh posebno nežen in da je bil posebno nežen samo zame. Počasi sem se ji primikala in strmela vanjo, in od blizu sem še razločneje videla, kar sem prej samo doumevala: vsa lepota mladega in zmagoslavnega Tinkinega bitja se je prelila v in v njej zablestela z novim, zmagoslavnim sijajem. Čutila sem, da jo prvič zares vidim tako, kakršna je pri sebi morda že dolgo; pri sebi, da, za druge pa ne.