Toda ne, to, kar vidim na obeh dekletih, je preveč jasno, vse prerazločno, da bi lahko bilo samo slutnja ali igra domišljije: lepota, ki sem jo malo prej tako občudovala na Tinkinem obrazu in na njej vsej, se je utrnila. Pred seboj sem imela mlado žensko, ne z velikimi in lepimi, temveč zoprno bolščečimi očmi; njena vedno sijoča koža je bila motna in marogasta ali pa jo je tako kazalo to glasno sonce na našem vrtu; njene roke so postale robate in grabežljive, lasje so ji štrleli ko bodice in njeno telo je bilo iznenada mlahavo, ne več polno in vitko obenem.