nova beseda iz Slovenije

Gitica Jakopin: Devet fantov in eno dekle, poved v sobesedilu:

Važnejše je bilo nekaj drugega, kar me je še bolj osupnilo, tako da sem se že vprašala, ali morda ne sanjam; a če ne sanjam, ali ni ta ura kako začarana in zakleta - da ni v prepletu vej naše jablane, ki se steza tja do ovčic na čistem nebu, kaj takega, kar bega oči in vznemirja srce, da ne ljudi ne stvari ne vidiš več takih, kakršni so zares ...

Toda ne, to, kar vidim na obeh dekletih, je preveč jasno, vse prerazločno, da bi lahko bilo samo slutnja ali igra domišljije: lepota, ki sem jo malo prej tako občudovala na Tinkinem obrazu in na njej vsej, se je utrnila. Pred seboj sem imela mlado žensko, ne z velikimi in lepimi, temveč zoprno bolščečimi očmi; njena vedno sijoča koža je bila motna in marogasta ali pa jo je tako kazalo to glasno sonce na našem vrtu; njene roke so postale robate in grabežljive, lasje so ji štrleli ko bodice in njeno telo je bilo iznenada mlahavo, ne več polno in vitko obenem.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA