Pravzaprav je bila na zunaj čisto taka kot po navadi, toda na znotraj je bilo v njej nekaj novega - v njeni drži, v izrazu njenih ustnic, brade in oči; in tisto novo jo je hipoma tako spremenilo, da je skoraj ne bi več spoznala. Ošinila sem, ki ji je, še vedno vsa zardela, stala nasproti, in nepričakovano me je spreletelo, da misli isto kot jaz, tudi ona strmi in ne more prav verjeti, da je to, kakršno vsi poznamo in rahlo zaničujemo, ker je pač, sirotče, tako preprosta in tako dobrega srca.