Sredi te svoje male večnosti pomislim, včasih na pol zbujena, včasih nesrečna ko svinec, ali se mi morda vse to samo ne sanja. Obenem se od nekod priplazi strah, da je celo moj varni dom samo privid iz drugih sanj.
Toda takrat se nisem bala; sploh se ni vse dotlej nihče ničesar bal.