Imela je oster jezik, in v vsaki družbi se ji je posrečilo, da je mimogrede o vsakem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi; čeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor niso docela resno jemali gospe same, so bili vedno rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila v naslednjem trenutku. Kadar pa je bila okajena, kakor tudi prav tedaj, je postala zagrenjena. Mračno je zrla predse, mrščila čelo in pobešala glavo, podobna srednjeveški ženski s starih lesorezov, in včasih jo je zaneslo, da je z bridkim posmehom v glasu zabrusila kaj o pokvarjenosti in neumnosti vseh ljudi na svetu, zlasti pa svojega bivšega moža.