Lasje, pomešani s prav toliko sivih, kolikor ji je ostalo črnih, so ji levo in desno padali na obraz v enakomernih brazdicah, kot če veter nakodra vodno gladino, in v enakih valčkih je bilo razbrazdano njeno čelo. Gospa je bila zelo zgovorna ločenka; rada se je smejala svojim in tujim šalam - njen smeh je bil raskav, nekam moški, in take so bile tudi njene velike roke. Imela je oster jezik, in v vsaki družbi se ji je posrečilo, da je mimogrede o vsakem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi; čeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor niso docela resno jemali gospe same, so bili vedno rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila v naslednjem trenutku.