Naj sem pogledala kamorkoli, povsod se mi je risala pred oči samo slika s tega ovitka - do pasu razgaljena bujna črnka z velikimi zlatimi uhani je na boku, ovitem s platneno krpo, spogledljivo držala pleteno košarico, polno rož. V njej je bila tako očitna, surova, vendar živa privlačnost, da me je spreletel srh na pol studa, na pol radovednosti. Naslov je bil nekaj čudnega, na vrhu ovitka pa sem prebrala: