Videla sem, da so polkovnikova stopala V prosojno črnih nogavicah prav tako drobna kot njegove roke.
Nekaj je bral, kajti ko me je zagledal, se je vzdignil na komolca in pobesil knjigo v rokah. Videla sem, da je manjšega formata in tenka, listi so iz finega belega papirja in strani niso polne: polkovnik je bral pesmi.