Ta denar me boli in njihovo vino me ne upijani, je pregrenko. Zakaj vse to je delež zaznamovanega!« je zaprl oči, da bi ne videl žugajočega prsta z vrha zvonika, glava mu je klonila na prsi. Čedalje tišje šepetanje, pretrgan in nerazumljiv samogovor mu je zamrl na ustnicah, polnočna tihota je zakraljevala pod mirnimi zvezdami.