On je pa moževal med njimi in jim pravil štórije, kakor jih še niso slišali. Večer je bil, jasen poletni večer, ko je zapuščal rodno faro in se napotil zopet križem sveta. Toda tam doli sredi senožeti, od koder je videl speče vasi v luninem svitu, je omagal njegov korak, nič več ga niso nesle noge.