Toda noč se je vlekla, z njo se je vlekla globel; noči ni bilo konec ‒ in ni bilo konec pretečih senc. Na pol iz obupa, na pol zaradi utrujenosti sem se sesedel pod veje stare smreke, se sključil v dve gube, naslonil glavo na sveženj ter zaspal. Dan me je prebudil.