Postajal sem, vlekel na uho, hitel naprej v temo po neznani poti, ki se je vila v tesni zagati, zamračena s smrekami. Kadar koli sem se spotaknil ob kamen, se zadel ob korenino, vselej sem mislil, da mi je nekdo podstavil nogo, me prijel od zadaj za tilnik ter zakričal: Stoj, tat! Zato moja pot ni bila več hoja, to je bil beg, beg v grozni temi, ki je bila polna strahov.