Kakor je bila pokrajina lepa in čudovita v jesenskem miru, se je kar ni mogla veseliti. Njene oči so iskale rož, njeno uho ptičjega petja - a vse je bilo mrtvo - vse trudno in pripravljeno za pokoj.
Edino tolpa kričečih je spremljala voz, se preletavala in posedala tako blizu ob cesti, da je hlapec zamahnil z bičem po njih in se je ena zadeta - opotekla ter s še večjim krakanjem dvignila v zrak.