Dvakrat je prečitala pismo, rdečica ji je plula v lice; tiha sobica, kjer se je te dni tako otročje sladko spočila, ko ji je mama postiljala posteljo in jo skrbno zagrinjala vsak večer, ta sobica ji je bila hipoma tesna in pusta, srce je zahrepenelo ven, nazaj, nazaj...
Brez volje je dvignila pismo k ustnicam in šepetala.