Vsak hip se je sprožila plast snega z veje, po igličevju je zašumelo, sproščena veja se je dvignila kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala od teže, katero ji je naložila zima.
Popotnica, učiteljica, je postajala in se ozirala po okolici. Gorko ji je bilo lice, gorkejše srce, ki je uživalo krasoto prirode.