Previdno jih je izvabila na sprehod, ne da bi katera le količkaj slutila, kaj so njeni nameni.
»Pozdravljen, sonček, pozdravljen za slovo!« je vzklikala vesela Mara, snela slamnik in si ga pripela ob pas. »Le obsij me, saj ni več daleč blato in brozga in megla, ko se zaližemo v sobe kakor polži.