Ne nagne se ti cvet prej na prsi, doklèr ne izgovoriš: Dokončano, tudi ti,, tudi tvoje trpljenje je maščevano!« Ob tej misli, da gre sedaj v boj zanjo, samo zanjo, mu je zažarelo obličje. Velmože je oblil ta plamen z veseljem, skrb je ginila, z lica vojvode je sevala.