živi in te pozdravlja in tudi tebe,, dasi bi morala biti moja, ker sem jo otel jaz, ne ti, mladec.« se je ožarilo mračno lice, v oči so mu stopile solze; razkrilil je roke in se zgrudil k nogam, mu objel kolena in se razplakal od veselja.
TRIINDVAJSETO POGLAVJE Kakor drhtavica radosti je prešinilo vojsko, ko je zvedela povest, da živi.