Zato se je utaboril v gozdu na strani in čakal noči. Pet najzanesljivejših vohunov pa je odposlal ponoči preko gozda v Turris, da poizvedo za moč. Ko se je razgrnila noč nad pokrajino, noč brez mesečine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih zvezd, je ležal vznak na mahu; pod glavo si je dejal ščit, čez prsi, opasane s trdim jeklom, težki meč.