Črne, drobne zenice so se mu širile kakor v spoznanju, sta lezla gorkota in mraz po hrbtenici. »Če me prepozna, če se domisli ‒ prekletstvo tvojemu hunskemu spominu ‒ bogovi, na pomoč, udarite ga s slepoto!« Iskreno je molil, obraza pa ni okrenil od motno gledajočih Balambakovih oči.