Njene mehke pa krepke roke so krčevito napenjale povodce, da je konj veselo prhal in letel v noč, kakor bi nosil mladega Huna. Pozabila je volkodlakov, ni se menila za Šetka, besom samim bi bila kljubovala, toliko moči in samozavesti je vlilo v njene žile hrepenenje po rešitvi. Zibala se je v sedlu lagodno kakor ptička, ki se poigrava v zraku.