Iz njih je švigal ogenj, preteče strele v viharni temi. Pred šotorom jo je Balambak vnovič zaprosil: »Alanka, ljubezen našega rodu, otmi jo smrti, da ne umrem jaz in z menoj mnogo zvestih molojcev. Zakaj dobro poznaš svojega orla, kadar se hoče do sita napiti krvi!«