Kakor ogenj vroča kri ji je za trenutek oledenela, a takoj je spet zavrelo v njej s tako silo, da se ji je zameglilo pred očmi, da je izginil Balambak, izginilo šotorišče, izginil svèt in je ostala sama s svojim namenom, z mrtvo Slovenko. Toda takoj se je zdramila in odšla z Balambakom proti Tunjuševemu šotoru, Črne oči so ji še bolj potemnele, kakor noč maščevanja. Iz njih je švigal ogenj, preteče strele v viharni temi.