Žolti, bradavičasti obraz stare vražarice se je ob blesku zlatov razjasnil. Zato je nesla Alanka od nje majhno, trebušasto steklenico; to je skrivala odtlej na nedrjih in grela z neugasnim ognjem svojega srca zeleni strup, ki je polnil posodico. Zaklela se je na duha kneza Sanvibana, da umori Slovenko in maščuje svojo užaljeno ljubezen.