Nič več tolpe, nič drhali. Stotnije, prave, urejene stotnije vro iz vseh slovenskih gozdov in se razlivajo na raven. In sedaj prijezdi on, zamahne z mečem, vojska se zgane, pod udarci kopit zagrmi zemlja: dvigne se prah, čuti se zamolkel žven ket jekla, trume se proti jugu ‒ on jezdi na čelu.