Zato je jezdil molčé. Konj mu je povešal glavo, kakor bi čutil, da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na čelo razkrite glave, kj se je zamišljena dotikala z brado mrzlega oklepa. Njegove misli so hrepenele vse in se vse zbirale kakor sončni žarki krog edinega gorišča, kako bi zedinil razprte brate, kako jih strnil v mogočno vojsko in, z njo priboril ugrabljeno zemljo onstran Donave; kako bi udaril še dalje preko, zagrozil samemu Bizancu in poiskal.