Azbadovo pismo je stisnila še tesneje z roko, ga vrgla na tla, se ponosno dvignila, stopila na list in z ostrim glasom zapretila evnuhu: »Poberi se,! Povej despojni, da sem svobodna, da ne maram več svilenih in zlatih verig; da moja roka tudi železnih ne sprejme, rajši umrem! Pojdi, ker te nisem klicala!«