je odprla vrata in se bližala, ki je klečala pred ikono v grozni žalosti. V roki je še držala zmečkan pergament, Azbadovo pismo, ki ji ga je izročil tekač, vtem ko je odšla na trg. Ko se je je dotaknila in pokleknila ob njej, se je razblinila za trenutek pusta megla, ki jo je objela in jo stisnila, kakor bi se omotale krog nje vrvi in jo držale v tesni ječi.