Epafrodit ga je otel. Sloven je utekel prek Donave ‒ in najlepše ‒ odvedel s seboj tudi dvorjanico, katero ljubim jaz s pravo Teodorino strastjo in ognjem. Ah, ko bi ti videl!« Azbad je segel z roko proti srcu, ki se mu je razburilo ob samem imenu. »,« je povzel in nemo gledal v tovariša, ki si je grizel ustnico.