mu je oprl glavo in v tolažbo nesrečnemu očetu sipal za bežečim Hunom najgroznejša prekletstva v jezikih vseh narodov od Baltiškega pa do Egejskega morja. Toda Hun je bežal, noseč v naročju zaklad in pritiskajoč na pol onesveščeno na svoje srce. Gonil je kakor pobesnel.