Na okopih gradišča sta se v tem hipu pojavili dve postavi dva starca, Svarun in. »Tunjuš!« je zavpil. »Moja hči!« je vzdihnil Svarun in se sesedel. mu je oprl glavo in v tolažbo nesrečnemu očetu sipal za bežečim Hunom najgroznejša prekletstva v jezikih vseh narodov od Baltiškega pa do Egejskega morja.