Hrup rogov se je oglasil iz tabora, ogromna četa se je odtrgala od gozda in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami namerila tja, kamor je postavil drhal pastirjev in sužnjev. V lepem redu so poskakovali, v strnjeni celoti, kakor bi strašen plaz hrumel čez raven. je bil vesel te moči, ugajal mu je grozeči val, le bridko mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega veletoka, združiti ga s Sloveni in ga speljati na bizantinsko zemljo, da poplavi in pomendra, kogar koli bi srečal.