Toda Tunjušev konj je odskočil kakor mačka, zamah je žvižgnil po zraku; preden se je okrenil zadrvljeni konj, je sedel Tunjuš ritenski v sedlu in bežal kričeč: »Lok, lok, lok!« Iz gošče so pomolili še štirje konji glave in sami od sebe zdirjali za Tunjušem. Jezdeci so se vsi v diru na sedlih izprevrgli, napeli loke in prožili v obraz preganjajočim Slovenom zastrupljene strelice.