Osvobojeni sužnji so begali po mestu, na glas jokali, si ruvali lase, se grizli v ustnice do krvi in roke ob nesreči svojega gospoda, katerega preganja po krivici silni Upravda. Nekateri so nalašč vpričo vojakov zabavljali na despota, da so jih prijeli in odgnali v kazen. Ko je nenavadna novica prišla v stan prefekta, jo je izvedela tudi, ki je bila prišla srečno iz Bizanca po kopnem k stricu in bivala s služkinjo v preprostem, na pol barbarskem mestu srečnejša kakor na gnilem dvoru.