Skoro plah, s ponižno priklonjeno glavo je stopil v slovesni zbor. Svarun je povzel besedo: »Sin moj, molče te je poklical zbor veljakov in izkušenih bojevnikov iz slavnega rodu in ‒ takisto Slovenov ‒ molče, pravim, ker nas je pretresel nasvet starešine Radogosta, da ti, mladec, ki imaš sulico krvavo samo od krvi merjas cev in medvedov, da ti rečeš besedo, če ti jo vdahne Svetovit, kako naj sprejmemo Hilbudija.« je sklenil roké in se globoko priklonil. »Jahal sem kot vihar.