Njegove drobne oči so žarele, s čela niso niti za trenutek izginile važne, ostre poteze, ki so se krožile nad sivimi obrvmi kakor razprostrti krili čuvajočega orla. Ko je odhajal, ga je Epafrodit spremil do vrat na dvorišču in mu resno ponavljal: »Váruj se sumljivih senc! Roka naj počiva neprestano na meča!