Z drobno pestjo si je trkala na čelo in klela svojo mater, da ji je kar nenadoma odrekla pomoč. Slednjič pa ji je zažarelo, prav tisto popoldne, ko ji je prišel poročat Azbad, da je ‒ Orion ‒ neizmerno vesel odlikovanja in da ni misliti na beg. »Ukrenil sem pa,« je dostavil, »da bo še nocoj tukaj!«