ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Odkar je raztrgal mreže, v katere ga je hotela zaplesti njena slà, je bilá kakor od besnosti na pol blazna. Večerov ni prirejala, častniki, senatorji in patriciji so čakali dneve in dneve pred njenimi vrati, toda pričakali niso srečne ure, da bi smeli pred despojno. Edini Azbad je zahajal vsak dan k njej.