Hlapci so jim rezali kose pečenih koštrunov z ražnja;, staroste Svaruna lepa hči, jim je točila medu in obdarovala vsakega s kožuščkom iz bele jagnječevine. Sin pa je za slehernim poslancem odjezdil iz gradišča in hitel prihajajočim vojščakom naproti. »Svetovit te je navdahnil, starešina, vile so vas pospremile, hrabri vojščaki, da ste pregazili močvirja, da ste preplezali gorska sedla in prišli do gradišča staroste ‒ mojega očeta Svaruna, ki vas zahvaljuje in pozdravlja!«