, ne boj se, upaj in se veseli.« ga je poslušala, oči so ji čedalje bolj tonile v solzah, dokler se ni nagnila njena glava na Iztokovo ramo in so njene ustnice šepetaje prosile: »Váruj me, opiraj me v viharju, sicer propadem.« ji je odpoljubil solzé, ki so ji pritekle po belem licu jo objel ter kipeče ponavljal: »Moja, moja boginja, moje vse ...